Dedovanje

Dedovanje po oporoki pride v poštev kadar je zapustnik že za časa življenja pripravil veljavno oporoko. Obstaja več vrst veljavnih oporok od katerih sta navadno najbolj popularni pisna oporoka s podpisom zapustnika in še dveh oporočnih prič ali pa kar lastnoročno zapisana oporoka, ki niti ne potrebuje podpisov posebnih oporočnih prič. Kot je bilo že omenjeno je tudi volja zapustnika omejena, saj ta razen v izjemnih primerih z oporoko ne more izključiti “najbližjih” dedičev oz. nujnih dedičev. Nujne dediče lahko izključi iz dedovanja le v kolikor obstajajo razlogi za razdedinjenje dediča oz. kadar obstajajo okoliščine, ki kažejo na dedno nevrednost dediča. V praksi gre predvsem za primere, ko se je dedič moralno huje pregrešil zoper zapustnika, in sicer že za časa njegovega življenja in bi torej bilo nepravično pričakovati, da bi imel ta po njem dedno pravico. V kolikor bi zapustnik iz kakršnegakoli razloga želel preprečiti, da bi po njem dedovale osebe, ki jih ne navaja v oporoki ter bi želel, da so do tega upravičene le osebe, ki jih sam določi, lahko to stori le tako, da že za časa življenja sklene eno od veljavnih dednopravnih pogodb s katerimi svoje premoženje prenese na takšne upravičene osebe. Navadno se v takšnih primerih sklene pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku ali izročilna pogodba, njihov glavni smisel pa je, da ne gre za enostransko naklonitev zapustnika, temveč za dvostranski odplačni pravni posel, kjer pravice in obveznosti veljajo na obeh straneh. O podrobnostih vam bo več povedal odvetnik za dedovanje.